Ročno premeščanje je vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo elektronske obrazce, ki služijo kot pomoč pri vnašanju vrednosti in izračunih v zvezi s presejalnim testom in tremi metodami ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu glede na prilogi 2 in 3 Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.
Kostno-mišična obolenja so bolezni ali poškodbe mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen. Delodajalec mora delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali.
Delodajalci morajo oceniti in načrtovati fizične delovne obremenitve pri ročnem premikanju bremen z uporabo ustreznega orodja za ocenjevanje tveganj ter oceniti tveganja za kostno-mišična obolenja vedno, ko je v delovnem procesu prisotno ročno premikanje bremen. Ocenjevanje tveganj naj temelji na presejalnem testu iz Priloge II Pravilnika o zagotovljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki uporablja metodo ključnih kazalnikov, ki jo je razvil nemški Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin – BauA) ali enakovredno metodo.
Posebno pozornost je potrebno nameniti zaščiti ranljivih skupin delavcev, kot so mlajši in starejši delavci, ženske, nosečnice ter delavci z zdravstvenimi omejitvami, ki jih ugotovi izvajalec medicine dela.
Kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, mora delodajalec s presejalnim testom ugotoviti ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj.
Presejalni test se izvede na obrazcu iz Priloge 2 Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v, lahko pa se uporabi tudi presejalni test iz primerljive metode. Če sta s presejalnim testom doseženi 2 točki, je potrebno ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I.
Delodajalci lahko pri tem uporabijo metode, ki so objavljene na osrednjem državnem portalu in na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/spletne-aplikacije/ocena-tveganj-bemena
Za ocenjevanje tveganja se lahko uporabi metoda iz Priloge 3 Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 pravilnika.
Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o:
- imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
- ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika,
- rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
- ocenjeni stopnji tveganja in
- ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.
Delavce, ki ročno premeščajo bremena, je potrebno tudi ustrezno teoretično in praktično usposabljati, kar je že obstoječa zahteva.
V oceni tveganja je potrebno opredeliti ukrepe, ki so lahko tehnični, organizacijski ali kadrovski.
Med tehnične ukrepe sodi predvsem dvižna oprema: dvigala, žerjavi, dvižni trak, platformni vozički, platforme s škarjastim dvigom, viličarji na motorni pogon, odri za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca, hidravlična dvigala za dviganje bremen na police, razni manipulatorji, električni stopniščni voziček, stopniščni vzpenjalnik, paletnik in eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče).
Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in skladnost dvižne opreme v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.